Ua 18 matahiti to Hoonui

(A hio mai te hohoa) Ua 18 matahiti to Hoonui, o ia te tamarii rahi roa aè i te Puna Reo nei. Ua faahanahana-maite-hia ïa te reira na roto i te faatupuraahia to na òroà mahana fanauraa. E rave rahi o to na mau hoa tei tae mai no teie òroà iti au maitaì. Manuia…

By Dom 15/09/2006 0

Papature

TÄATIRAA: PUNA REO PIHAÈÌNA

PAPATURE (te tahi mau tuhaa)

Ìrava 1: Haamauraa
Ua haamauhia te mau mero i faarii i teie nei papature te hoê Täatiraa ia au hoìi te ture no te mahana mätämua no Tiurai matahiti 19001 ra, e, ua piihia teie täatiraa: PUNA REO PIHAÈÌNA.

Ìrava 2: Fä, raveà e faufaa
Te fä a teie täatiraa, o te àmuiraa ïa te mau taata e te mau àmuitahiraa atoà e noho nei i Pihaèna Paopao, i te fenua no Moorea o të hinaaro ra e rohi no:

1. Te pätururaa e te faanaho-päpü-raa i te hoê haapiiraa na roto i te reo mäòhi na te tamarii, ma te òre e haapaò i te pae o te feruriraa, te poritita e aore rä i te pae o te totiare e òhipa;

2. Te  pâturu-raa i te mau tuhaa àita i maraa i ta tatou haapiiraa i te haapaò mai, 
ma te haafaufaaraa i to tatou hiroà tumu mäòhi e to tatou reo mäòhi;

3. Te tautururaa i tei òre i manuia  i te haapiiraa, na roto ïa i te faaòhiparaa i te mau mauihaa atoà i tuuhia mai i roto i te rima o te Puna Reo;

4. Te haamauraa i te hoê haapiiraa ma te tauturuhia mai e te mau metua, te huimana e te mau òrometa haapii.

No reira, e tià roa ia na i te faanaho mai i te mau rururaa atoà, te mau faaìteìteraa ia au hoì i ta na mau fä. E tià atoà ia na, na roto i ta na tomite òhipa i te pia i te mau parau na roto i te veà o te fenua nei, te tiàraa i roto i te mau faanahoraa ratio e te àfata teata, te tiàraa i mua i te ture e, te vai atu.

E tià atoà ia na ia àmui atu i te tahi atu mau täatiraa e aore rä mau àmuitahiraa o të titau nei hoê ä fä, mai te mau täatiraa ihoä rä i haamauhia i te Fenua Mäòhi nei.

Àita e òhipa ìmiraa moni ta  teie täàtiraa. Àita o ia e faarii i te mau täuàraa parau atoà e aore rä te mau faanahoraa no te turu i te  hoê pupu poritita, te mau faanahoraa no te faaìno i te tahi e te tahi taata e aore rä te mau faanahoraa i te pae o te faaroo.

2. NIU: i te  ôtia fenua 12,700 i te pae tai, i PIHAENA.

3. NUMERA NIUNIU: te Puna Reo: 56 56 22; Te peretiteni: 56 14 19, Niuniu âfaìfaì: 74 03 34.

4. ÀFATA RATA UIRA: lee@pihaena.com

5. TE MAU MERO O TE TOMITE ÒHIPA:

Te peretiteni: Lee RURUA;
Mono-peretiteni mätämua: Christiane TEIKIVAHITINI;
Te 2 o te mono-peretiteni: HAEREHOE Henriette;
Päpaì parau: Dominique LEOTURE;
Mono Päpaì parau: Teremuura RURUA;
Haapaò faufaa: Nohaùra RURUA;
Mono Haapaò faufaa: Teava-Teavau RURUA;
Mero turu: Maurice RURUA, Wilfred TARAHU.

6. MAHANA HAAMAURAA: 20 no Më matahiti 2004.

By Dom 17/08/2006 0

Himene a te Puna Reo

Teie te tahi himene haruharuhia i te âvaè Tiurai 2006,i te taeraa mai o APATOERAU no Seattle…. Rohipehe : Toere (2Mo){mmp3}06_intro_toere.mp3{/mmp3}Himene faariiraa :  Mave (2Mo){mmp3}02_mave.mp3{/mmp3}Paripari no Pihaena : Hivinau (1,5Mo){mmp3}08_hehe.mp3{/mmp3}Himene a te Puna Reo : Puna Reo E (2,5Mo){mmp3}04_puna_reo_e.mp3{/mmp3}Haka Puaka no te Henua Enana : Puaka (1,5Mo) (1,5Mo) {mmp3}17_puaka.mp3{/mmp3}Himene papaihia e M. Rurua : Haamauraa…

By Dom 15/08/2006 0

PACIFIC WAYS

(A  hi'o  mai  i  te  mau  hoho'a)Ua noho mai e tootoru nau taata  tāviri hohoà i te Puna Reo. Ua haere mai ratou e tāviri i te mau  hohoà no ta ratou haapurororaa PACIFIC WAYS. E faanahoraa teie na te CPS (Commission du Pacifique Sud). Ua noho mai teie mau hoa i te Puna reo, …

By Dom 24/07/2006 0

Te Tià Nui no Auteraria i te Puna Reo no Moorea

 Ua òaòa maitaì te àau o te Puna Reo i te faariiraa ia Dereck Montague tāne, o ia te Tià Nui o te fenua Auteraria i te mau fenua Farāni no Patitifa nei. Ua haere mai o ia e âvari i te faaòhiparaa te Puna Reo i na roro uira âpī e 4 ta ta na pū i pūpū na te Puna Reo.
By Dom 04/06/2006 0

Te vauvau o te Puna Reo

Te fä o te täàtiraa Puna Reo Pihaèìna, o te faanahoraa ïa i te hoê niu päpü no te faaruperuperaa i te tamarii. Ia î hoì o ia i te ìte i te pae o te hiroà tumu mäòhi e te mau raveà âpï o teie tau. No te täpaeraa i nià i teie faito, ua haapaòhia mai te mau faanahoraa ia au i to tatou hiroà tumu. Ua haapaò-atoà-hia mai te haapiiraa o te rohipehe, te himene, te òri e te àai, na reira atoà te roro uira, te pataraa hohoà e te mau raveà haapurororaa parau atoà.

E rave rahi mau ôpuaraa e vai nei, e, të rave rii marü-noa-hia ra ratou.

Te täàtiraa

Tei te 7 no Tiurai matahiti 2001 ra i te haamauraahia o Pihaèna-Te-Toa-Mata-Ara, e täàtiraa hoì o tei niuhia i te vaa mataèinaa ra no Pihaèna. E täàtiraa iti oraora mau o ia. (A hio : www.pihaena.com )

Ia au i te arataìraa o ta na mau fä, ua haamau mai o ia i ta na Puna Reo i te âvaè Tetepa matahiti 2003 ra. Mai taua taime ra, ua 60 roa te tamarii no Pihaèna iho e no te mau tuhaa òire täpiri o ta na e faarii ra. E fänaò ïa ratou i te tahi tauturu no ta ratou mau òhipa haapiiraa, na reira atoà te tahi haapiipiiraa i te roro uira, te parauraa i te reo mäòhi, e, e àmui-atoà-hia ratou i roto i te mau faanahoraa o ta tatou peu tumu.

Mai te âvae Më matahiti 2004 ra, no te faaòhieraa i te mau tereraa òhipa, ua haamau mai te Puna Reo i ta na täàtiraa: te täàtiraa Pihaèìna.

Mai te âvae Tiurai matahiti 2001 ra, të tämau noa ra matou i te nuu i mua, e, të matara mai nei te tahi mau tauturu. Të tiàturi nei matou ë, e turu mai tatou i teie faanahoraa, ia òiòi atu ä hoì ta tatou mau tapura òhipa i te ravehia ia au i te mau fä e titauhia ra.

By Dom 19/08/2004 0